Učenec OŠ bratov Polančičev 1968–1976

Del svoje mladosti sem preživel, stanujoč na koncu Krekove ulice, pravzaprav pred vrati Ljudskega vrta, osnovno šolo pa obiskoval na začetku te ulice, kjer je bila pred skoraj štiridesetimi leti locirana šola bratov Polančičev. Spomini na osnovnošolske dni so še danes živi in nepozabni in verjemite mi, da je velika večina teh spominov lepih in prijetnih.

Res je, da so bili tudi trenutki, ko s kakšnim učiteljem nisva bila ravno na isti valovni dolžini. Tudi takrat smo imeli posamezne učitelje bolj ali manj radi, tudi nam so učitelji delali »velike krivice« in zahtevali od nas »nemogoče«. Že v gimnaziji in kasnejših letih mi je postalo jasno, kakšno dragoceno znanje sem odnesel iz svojih let, ko sem bil eden izmed »Polančičev«, in danes sem na to še kako ponosen. Skoraj vsak dan me pot zanese mimo vaše šole, ki je danes sicer novejša in modernejša, a še vedno, ko vidim na vhodnih vratih tablo z napisom Osnovna šola bratov Polančičev, se z veseljem spomnim na svoja leta, preživeta v tej ustanovi. Učitelje, ki so mi v tistih letih »grenili« mladost, danes z veseljem pozdravljam na mariborskih ulicah in res, imel sem privilegij, da sem lahko hodil na šolo, ki mi je odprla pot v svet.

Učenci, na vaši in moji osnovni šoli, želim vam čim več znanja in dobrih ocen in prepričan sem, da bodo tudi vaši spomini na osnovnošolske dni tako lepi, kot so danes moji.

Dostopnost