Skoči na glavno vsebino

Učenec OŠ bratov Polančičev 1987–1995

OŠ bratov Polančičev sem obiskoval štiri leta kot učenec t. i. latinskega razreda, ki ga je ob rednih tedenskih urah latinščine odlikovala izbrana sestava odličnega kolektiva učiteljev.

K prav posebnemu vzdušju med učnimi urami je prav gotovo pripomogla tudi verjetno nadpovprečno motivirana in ambiciozna skupina učencev, ki smo se zbrali skupaj v okviru tega izrednega programa. Z nekaterimi sem tudi v srednješolskih in študijskih letih ohranil stike vse do danes, kar, sodeč po pogovorih z znanci iz drugih osnovnošolskih okolij, ni ravno pogost fenomen in morda priča o vezeh, ki so se v tem stimulativnem okolju stkale med nami. V še posebno lepem spominu iz tistega časa so mi ostali naravoslovni tedni, ki smo jih skoraj vsako leto preživljali na različnih lokacijah po Sloveniji. Sodeč po spletni predstavitvi šole, ki sem jo ob tej priliki na hitro preletel in si ob njej obudil tudi marsikateri spomin, se spekter pestrih aktivnosti na šoli in ob njej ohranja in širi tudi dandanes, kar je zelo spodbudno. Pomembno vlogo pri mojem nadaljnjem izobraževanju in kasnejši poklicni poti je namreč zagotovo imelo tudi prizadevanje naših takratnih učiteljev, da bi v nas poleg znanja oziroma vsaj želje po njem, vzbudili tudi radovednost do sveta okoli nas ter nas spodbujali k razmišljanju in aktivnem vključevanju v njegovo soraziskovanje ter soustvarjanje. Ob tem so se mi najbolj vtisnile v spomin mnogokrat razgibane ure zgodovine, katerih moji srednješolski učitelji na tem področju (žal) niso mogli ali znali nadgraditi; včasih prav imenitne diskusije o literaturi pri urah slovenščine ter seveda moje prve izkušnje s svetom fizike, ki sem ga vse odtlej sprejemal za svojega. Za vse te in še mnoge druge pomembne izkušnje sem svojim učiteljem izredno hvaležen.

Dostopnost