Bili smo Polančiči

Martina Rajšp

Martina RajšpUčenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984

»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«

… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.

Več

Sonce, morje, plavanje, sprehodi… Vse to že pošteno vpliva na naš nočni počitek in jutranje prebujanje je vedno kasnejše… A danes smo z veseljem pohiteli, saj je bil današnji dan namenjen plovbi z ladjo. Iz Poreča smo odpluli proti Rovinju. Tržnica nam je pobrala še zadnje kune, a bilo je vredno…

Na ladji smo kosili dobrote iz žara in se posladkali s sladoledom. Med tem smo se zapeljali v Limski kanal in končno do Vrsarja, kjer je sledilo kopanje in sladoledna predstava – lovljenje kepic sladoleda z usti… Po vrnitvi v Poreč smo bili tako utrujeni, da smo počakali vlakec, ki nas je zapeljal v bližino Virca, potem pa že večerja in nogometna tekma POLANČIČI : PLIBERŠKI = 5 : 2. Vsi veseli in pošteno utrujeni smo se zazibali v trden spanec.

20180606 17081000