Bili smo Polančiči

Matjaž Latin

Matjaž LatinUčenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten. Takšno veselje v šoli se težko ponovi in res sem ga doživljal le še ob končanem pouku, petki pa so zelo kmalu postali moji najljubši dnevi. Zanimivo, ob nedeljah zvečer pa sem pogosto čutil, da se me loteva bolezen, čeprav sem se še moral odločiti, katera.

Več

Sonce, morje, plavanje, sprehodi… Vse to že pošteno vpliva na naš nočni počitek in jutranje prebujanje je vedno kasnejše… A danes smo z veseljem pohiteli, saj je bil današnji dan namenjen plovbi z ladjo. Iz Poreča smo odpluli proti Rovinju. Tržnica nam je pobrala še zadnje kune, a bilo je vredno…

Na ladji smo kosili dobrote iz žara in se posladkali s sladoledom. Med tem smo se zapeljali v Limski kanal in končno do Vrsarja, kjer je sledilo kopanje in sladoledna predstava – lovljenje kepic sladoleda z usti… Po vrnitvi v Poreč smo bili tako utrujeni, da smo počakali vlakec, ki nas je zapeljal v bližino Virca, potem pa že večerja in nogometna tekma POLANČIČI : PLIBERŠKI = 5 : 2. Vsi veseli in pošteno utrujeni smo se zazibali v trden spanec.

20180606 17081000